Rimske počitnice

Prejšnji vikend je bil čas za čisti pravi mini pobeg iz Forlija.
Destinacija - RIM!

Glavni namen obiska italijanske prestolnice je bila zadnja tekma ragbi prevenstva Six nations. Italija je igrala proti Irski in mi smo si že daljnega januarja zagotovili karte za ogled tekme!

Iz Forlija smo štartali v četrtek popoldne in pristali v Rimu nekje proti osmi uri. Cilj dneva je bilo Danielovo stanovanje, kjer bomo prebivali nadaljnje tri dni. Ker je stanovanje samevalo zadnja tri leta, je bilo naprej potrebno veliko čiščenja, preden smo se lahko udobno namestili in povečerjali.

Drugi dan je bil posvečen ogledom in ker nas je zunaj pričakalo jasno pomladansko nebo, smo pohajkovali cel dan in si dejansko pogledali vse ključne točke Rima. Na kratko: Barberini - fontana Trevi - španske stopnice - razgled na Rim s terase nad Piazzo Spagna - Piazza del Popolo - Via del Corso - Pantheon - Piazza Navona (za kosilo klasični italijanski gnocchi in gelato za posladek) - Piazza Venezia in Mussolinijeva grandioznost - židovska četrt - rimski forum - Palatin - Kolosej.
Zvečer smo vsi mrtvi popadali v posteljo. Treba je hraniti moči za veliki dan!

 

Veliki dan: RAGBI!!!! Ker pa smo imeli še celo dopoldne prosto do tekme, sem vztrajala, da si ogledamo razstavo Helmuta Newtona, ki jo je gostil Palazzo delle Esposizioni. Vsekakor vredno vsakega centa - 200 fotografij enega največjih umetnikov v zgodovini. Gole ženske še nikoli niso pritegnile toliko pozornosti. :)
Po krajšem pohajkovanju smo se končno odpravili proti olimpijskemu stadion, kjer so se že zbirale množice ragbi navdušencev. Presenečenje dneva - na tovrstnih tekmah lahko dobiš cel kup stvari zastonj! Gorenjka v meni se je veselila in tako smo ob eni uri popoldne pili zastonj viski in se kitili z zastonj navijaškimi kapami. Čas do tekme smo preživeli zleknjeni na travi pod jasnim nebom. Kako težko je včasih življenje!

In potem se je začelo. Zbrali smo se na stadionu, italijanske zastave so švigale sem in tja in gromozanska množica je šumela kot čebelji panj. Končno smo se dočakali otvoritev tekme in nepozabno italijansko himno, ko je cel stadion družno pel Il canto degli Italiani. Sama tekma je bila vznemirljiva, polna preobratov, ampak Italijanom je uspelo držati vodstvo in po 80 minutah je stadion razneslo od veselja. Zmaga je bila naša!!! In vendar je bilo veselje pomešano z žalostjo, saj je bila to zadnja tekma Andree Lo Cicera, kralja italijanskega ragbija. Pogrešali ga bomo!

Po uspešni tekmi smo pohajkovali po Rimu, dokler nas ni po naključju zaneslo v škotski pub, kjer smo nadaljevali ragbi navdušenje ob proslavljanju končne zmage Valižanov in navijanju za Škotsko v zadnjem dejanju prvenstva.

V nedeljo smo si z dolgim spancem nabrali moči in se z obotavljanjem podali nazaj v Forli. Na srečo nas je mestece nagradilo s celim tednom sonca in visokih temperatur, kar je ublažilo našo post-rimsko melanholijo. Danes bo piko na i postavil Roy Paci, ska-reggae trobentač, katerega koncert bomo poslušali čez dobro uro.

Lepo vas pozdravlja ragbijska, navijaška in tudi malce plesna, ampak vedno vaša,

Ajda
 

Nostalgija

Zadnje čase me daje huda nostalgija po Sloveniji
Zato si pomagam s klasikami:

Vlado Kreslin: Preko Mure, preko Drave

Lačni Franz: Zarjavele trobente

Bele vrane: Mala terasa

Iztok Mlakar: Marjo Špinel

In za konec še obvezni, supernostalgični

Magnifico: Silvija

Krejzi nabor, ampak odlično pomaga pri zdravljenju nostalgije. :)

Lepo vas pozdravlja muzikalna, ampak vedno vaša,

Ajda

Plavalni trening

Zadnje čase je bil blog v počivanju, ker se tu v Forliju resnično ni zgodilo nič posebnega. Večinoma smo tisti tipični pridni študentki, čepimo za knjigami in študiramo pozno v noč. Vsake toliko se zgodi kaj posebnega, kot na primer petkov veliki žur, vendar morajo zaradi emocionalnih pretresov tovrstne zabave ostati zavite v tančico skrivnosti.

Zato pa je bil danes končno prav poseben dan, saj sva se z Beato namenili na bazen. Štos dneva? Beata ne zna plavati.
Odlična priložnost, da si priborim nekaj dobre karme, zato sem sklenila Beato naučiti plavati. Poučevanje plavanja je že tako zahtevna naloga, če pa temu dodamo še učenje odrasle osebe in moje absolutno pomanjkanje izkušenj, je to lahko jako zabavna dogodivščina.

Pa vendar - s človekovim strahom pred vodo in prvimi poskusi plavanja se ni za igrati, zato sem iz zadnjih kotičkov možganov potegnila spomine na očeta, ko me je učil plavati, malce pa mi je pomagal tudi youtube. Po počasnem začetku nama je le uspelo! Beata je zadržala dih pod vodo preko 10 sekund in samostojno plavala mrtvaka. Odličen štart, naslednji teden preideva na drugi del vaj!

Še nekaj besed o bazenu... Gre za nekoliko starinski kompleks, ki nudi 4 bazene različnih zahtevnosti (plus) in študentsko karnet karto za samo 35€. Vse lepo in prav, dokler na recepciji ne doživiva poplave navodil v italijanščini, kako uporabljati bazen. Večinoma sva pisano gledali, nekaj osnovnih navodil pa nama je le uspelo razvozlati. Jasno je obvezna uporaba kopalne kape, ki pa si jo je očitno nemogoče izposoditi, in le po sreči nama jo je prijazni uslužbenec pri vhodu na skrivaj posodil. Druga točka je, da so tuši in feni plačljivi, zanje pa je potrebna uporaba kartice. Tuš traja 3 minute, fen pa 4. Svašta. V bazenu moraš oddati tudi hecen oranžen kuponček s številko, katerega namen nama je ostal skrivnost.

Skratka, zanimiva izkušnja. Naslednji teden se zopet kopava, poročilo o napredku sledi!

Lepo vas pozdravlja kopalniška, inštruktorska in vedno vaša,

Ajda