Zgode in nezgode našega stanovanja se nadaljujejo. Moji živci so pri koncu in ne vem, če mi bo uspelo zdržati še dva meseca. Cimre, ki so na začetku izgledale prijetne in vestne, so se izkazale za zgledne primerke 'conquiline di merda' (slabih cimer v prostem prevodu).
Nezgoda 1: po dveh mesecih zbujanja ob zvokih budilke moje cimre, sem se le namenila poprositi cimro, naj budilko nastavi tako, da ne bo v prazno zvonila pol ure. Njen odgovor: "Ja če se pa ne morem zbuditi. Jaz rabim tako dolgo budilko." "Hej, punca, lahko te jaz pridem strest iz postelje, ker s svojo budilko zbudiš celo stanovanje, samo sebe ne."
Nezgoda 2: kuhinja. Ne vem, kaj se je spremenilo, ampak nihče več ne pospravlja. Kupčki raztresene kave po pultu, madeži paradižnikove mezge po štedilniku, več dni stari odtisi čaja po mizi, posoda, ki milo čaka, da jo bo kdo pospravil nazaj v omare. Tragedija. In bolj kot se upiram svojemu pospravljalskemu nagonu, dlje časa se nihče ne dotakne SVOJE LASTNE umazanije. Če jaz ne pospravim, ne pospravi nihče.
Nezgoda 3: moja najljubša. Včeraj grem v kopalnico, odprem pipo nad umivalnikom in s čisto grozo ugotovim, da naš umivalnik ne požira vode. Sploh mi ni bilo treba ugibati, kdo je odgovoren za to katastrofo. Edina oseba v našem stanovanju, ki ima dolge črne lase in NIKOLI ne pospravi las iz kopalne kadi ali tal. Ni potrebno biti ravno Sherlock Holmes, da razrešiš uganko, ali John Nash, da sešteješ 1 in 1.
Nezgoda 4: zavesa za tuširanje. Pridem v kopalnico kakšen mesec dni nazaj in najdem veliko raztrganino na naši zavesi. Vidim, da to ne pelje nikamor, vzamem lepilni trak in zalepim zaveso nazaj. Pridem v kopalnico teden dni kasneje in vidimo novo raztrganino, malce višje od prve raztrganine. Pustim kakšne 4 dni. Nihče ne bu ne mu glede zavese. Vzamem lepilni trak in zalepim zaveso nazaj. Pridem v kopalnico včeraj in vidim raztrganino številka 3. Ne vem, kako nesposoben si lahko, da 3x raztrgaš navadno zaveso za tuširanje in to po sredini. Mogoče ima ena od mojih cimer amputirane roke in mora zaveso zagrabiti z zobmi. To je edina logična razlaga.
Skratka, v stanovanju vlada kaos. Kaos, ki mu hočem čimprej pobegniti. Litva, draga moja, prihajam!
Lepo vas pozdravlja preveč praktična, s čistočo obsedena, malce paranoična, ampak vedno vaša,
Ajda
sobota, 18. maj 2013
sobota, 4. maj 2013
Nore stvari
Mogoče sem že večkrat omenila, da je Forli zaspano mesto.
To na srečo ne drži vedno.
Včasih kar iznenada doživiš presenečenje.
Na primer....
Dva tedna nazaj sva bili z Beato, kot vsako nedeljo, na bazenu. In kaj sva tam doživeli? Regijsko tekmovanje v sinhronem plavanju. Okej, mogoče preveč nališpane osemletnice res niso paša za oči per se, ampak bilo je dokaj vznemirljivo gledati koreografije, ko je trup pod vodo in ven štrlijo samo noge. Tega pač res ne doživiš vsak dan.
In predvčerajšnjim.... Na mojo zahtevo smo se babe udeležile koncerta tistega simpatičnega Beatles cover banda, ki je igral tudi na predvečer mojga rojstnega dne. In ker če se gre ven, se gre pač ven, me je klapa prepričala, da gremo plesat v razvpiti Mash up. Bila sem prepričana, da je vse, kar bom tam doživela, zgolj slaba dance glasba iz prejšnjega desetletja. Tega sicer ni manjkalo, ampak na moje presenečenje je točno tisti dan potekalo tudi regijsko prvenstvo v breakdanceu (ja, ne vem kaj imam s temi regijskimi). Skratka čist geto scena, vmes tudi malo funka (balzam za ušesa!) in dejansko kar talentirani mladci. Produktiven večer!
Če pa se slučajno res nič ne dogaja v Forliju, potem sami popestrimo sceno. Zadnji forlijski hit je slackline, ki sem ga na srečo privlekla iz Slovenije med zadnjim obiskom domovine. Danes sem gostila že drugo gurtnarsko delavnico, kjer nevešče sošolce učim osnov lovljenja ravnotežja na gibajoči se vrvi.
Dobro, priznam, nisem i ja baš neki profi, ampak danes sem recimo že samostojno prehodila eno dolžino. Jaz to štejem kot uspeh, hvala.
Sedaj pa sledi večer najnovejših indie filmov v družbi bele čokolade in mate čaja. I was hipster before it was cool.
Lepo vas pozdravlja ne-zdolgočasena, uravnotežena, malce hipsterska, ampak vedno vaša,
Ajda
To na srečo ne drži vedno.
Včasih kar iznenada doživiš presenečenje.
Na primer....
Dva tedna nazaj sva bili z Beato, kot vsako nedeljo, na bazenu. In kaj sva tam doživeli? Regijsko tekmovanje v sinhronem plavanju. Okej, mogoče preveč nališpane osemletnice res niso paša za oči per se, ampak bilo je dokaj vznemirljivo gledati koreografije, ko je trup pod vodo in ven štrlijo samo noge. Tega pač res ne doživiš vsak dan.
In predvčerajšnjim.... Na mojo zahtevo smo se babe udeležile koncerta tistega simpatičnega Beatles cover banda, ki je igral tudi na predvečer mojga rojstnega dne. In ker če se gre ven, se gre pač ven, me je klapa prepričala, da gremo plesat v razvpiti Mash up. Bila sem prepričana, da je vse, kar bom tam doživela, zgolj slaba dance glasba iz prejšnjega desetletja. Tega sicer ni manjkalo, ampak na moje presenečenje je točno tisti dan potekalo tudi regijsko prvenstvo v breakdanceu (ja, ne vem kaj imam s temi regijskimi). Skratka čist geto scena, vmes tudi malo funka (balzam za ušesa!) in dejansko kar talentirani mladci. Produktiven večer!
Če pa se slučajno res nič ne dogaja v Forliju, potem sami popestrimo sceno. Zadnji forlijski hit je slackline, ki sem ga na srečo privlekla iz Slovenije med zadnjim obiskom domovine. Danes sem gostila že drugo gurtnarsko delavnico, kjer nevešče sošolce učim osnov lovljenja ravnotežja na gibajoči se vrvi.
Dobro, priznam, nisem i ja baš neki profi, ampak danes sem recimo že samostojno prehodila eno dolžino. Jaz to štejem kot uspeh, hvala.
Sedaj pa sledi večer najnovejših indie filmov v družbi bele čokolade in mate čaja. I was hipster before it was cool.
Lepo vas pozdravlja ne-zdolgočasena, uravnotežena, malce hipsterska, ampak vedno vaša,
Ajda
Naročite se na:
Objave (Atom)