Praznično vzdušje

Tako. Konec je. Čao!

V petek sem se dokončno poslovila od univerzitetnih predavanj in zakorakala v novo obdobje svojega življenja, ki se mu reče pisanje magistrske naloge. Ok, v resnici me čakajo še trije izpiti, ampak to so zgolj nepomembne podrobnosti, ki me ločijo od 11. decembra, ko bom uradno postala 'samostojna raziskovalka' (freelance researcher), kot se rada sama nazivam.

Hkrati pa to zavedanje nosi v sebi tudi nekoliko žalosti, saj bom zapustila ljubi Kaunas. To nesrečno mestece mi je v resnici priraslo k srcu, ker skriva v sebi prava mala presenečenja. Skrivnostna plastenka na prehodu za pešce, domači 'kvas' v lokalni gostilni, zapuščen sovjetski lunapark, soba gorečih sveč.... vse te nenadejane dobrote druge prestolnice. Prav tako bom pogrešala litvanščino, ki mi je iz dneva v dan bolj všeč - sedaj se soočam z njo že na precej višji ravni kot na začetku.

Ampak do mojega odhoda je še tri tedne. Do takrat pa velja izkoristiti čas kar najbolje.

V četrtek smo se v okviru predmeta Patterns of Conflict and Cooperation in the Baltic Sea Region podali v Vilnius, kjer smo se srečali s predstavnikoma nordijskega sveta ministrov in litvanskega zunanjega ministrstva. Dva res izjemna obiska, kjer smo dobili vpogled v to, kako stvari delujejo od znotraj in s čim se na dnevni ravni soočajo zaposlenih teh dveh inštitucij. Za nameček smo šli mimo dvorane, kjer se je dve uri kasneje odvijala konferenca zunanjih ministrov držav Evropske unije in meni je uspelo za trenutek sesti na stol Slovenije in se pretvarjati, da sem prava ministrica na pravi konferenci. :)

 zastopamo Slovenijo

Včeraj je bil še en super dan s kar dvema zanimivima dogodkoma! Najprej smo si dekleta kolektivno ogledale košarkarsko tekmo med lokalnim klubom Žalgiris in milanskim EA7. Velik plus: res poceni prigrizki in pijača na tekmi. Velik minus: izžvižgavanje nasportne ekipe in neprestano usajanje nad sodniki. Zelo slaba energija in na koncu sem dejansko začela navijati za Italijo, ker so me litvanski navijači prav pošteno razočarali.
Na srečo je bil v planu še en dogodek - koncert popularne litvanske skupine Garbanotas bosistas. Čisto indie in čisto carsko! Fantje in dekle so na odru sproščeni in vsak komad odigrajo z dušo. Toplo priporočam!

tekma in koncert

Danes smo dan, na željo naše ameriške kolegice, popestrili z večerjo za zahvalni dan (Thanksgiving). Osebno sicer ne podpiram tega praznika, vendar sem iz izseljenske solidarnosti podprla Jamie in nekoliko tudi pomagala pri pripravi jedi za veliki dogodek. Ne boste verjeli, kaj vse se je znašlo na mizi! Krompirjev pire, stročji fižol z orehi, korenje na maslu, gobova polivka, brusnična omaka, štručke, pečen sladki krompir s penicami (marshmallow), polnilo (stuffing), bučna pita, pita s karamelo in ameriškimi orehi ter seveda obvezni puran. Ne, nisem pretiravala. Za nameček je vse to Jamie sama pripravila in moram reči, da je odlično opravila svojo nalogo. Mislila je tudi na osamljeno vegetarijanko in pripravila polnilo ločeno od purana, da sem ga lahko poskusila. Hvala Jamie, ker to je bil brez dvoma moj najljubši del obeda!

 puran

 pite <3

Skratka, v Kaunasu je pestro! Še izpite spravimo v žep in smo na konju! Iiiii-haaaa!

Lepo vas pozdravlja magistrska, navijaška, žurerska, preveč sita, ampak vedno vaša,

Ajda

Življenje antropologinje

Vsak poklic, če ga opravljaš s srcem, zahteva nekaj premagovanja in potrpežljivosti. Stvari so redko lahke, vsaj tiste res pomembne. Zatorej se nisem pustila plašiti prihajajočim trem mesecem in sem se pogumno odpravila (nazaj) v Rigo.

Dve leti nazaj sem prišla v latvijsko prestolnico prvič, ko sem želela izvesti terensko delo za svojo diplomsko nalogo. V kratkih dveh tednih sem spoznala čudovite in zanimive osebe ter našla dovolj materiala, da sem svojo diplomo dopolnila z etnografsko narativo. Tokrat se vračam na teren po zgodbe za svoj magisterij. Latvija je (p)ostala moja zvesta spremljevalka in ker je Riga pač super, sem bom januarja za tri mesece preselila v prestolnico in poskušala ugotoviti, kaj se dogaja z emigracijo v Latviji. Od leta 2000 je namreč državo zapustilo že 13% prebivalstva, kar brez dvoma preoblikuje obraz družbe. In to je ves srž moje raziskave.

lepe riške ulice

 rože za nesrečo v supermarketu + 95-letnico samostojne Latvije

riška klasika - hiša črnoglavcev

lokalna umetnost

V četrtek dopoldne sem tako odrinila proti Rigi in zvečer že pila čaj 1000 in en cvet pri rojakinji Petri. Prvi dan je bil posvečen obiskom knjižnic, kjer se je na srečo skrival uporaben material za mojo nalogo. Na srečo se latvijske knjižnice malo bolj poslužujejo angleške literature kot litvanske.

Drugi dan bi moral biti namenjen intervjujem, vendar so tu nastopile težave. Že tako sem težko nabrala nekaj skromnih stikov z Latvijci, ki bi bili pripravljeni sodelovati v moji raziskavi. Tako pa je dekle, s katerim bi moralo imeti intervju, odpovedalo sestanek, zato sem imela preveč časa in sem se šla turistko. Tudi prav. Riga je bila za razliko od februarja 2012 topla in ne-snežena. Končno sem opazila vsa res lepa secesijska pročelja.

 secesijsko pročelje

cerkev Sv. Petra

grafit

glavni mestni trg

Tretji dan je bil sprva malce ležeren, saj me je Petra uvedla v svet bruncha, ko sva se neobvladljivo basali s hrano že ob 11h. Carski lokal, dobra glasba, oprema v stilu kolesarjenja in neomejen buffet za 3,5€. Temu jaz pravim dobro življenje. Sledil je obisk muzeja sonca, kjer si za 3€ lahko ogledaš premnogo artefaktov v obliki sonca, si prebereš kaj na temo sonca-zvezde in nenazadnje pobarvaš svoje glineno sonce. Ustvarjalne delavnice s 7-letnimi otroki na sobotno dopoldne - kaj je lepšega?

Končno sem dočakala tudi to, po kar sem prišla v Rigo. Intervju. Dobila sem se z zanimivo punco mojih let, ki je Židinja z ruščino kot maternim jezikom in latvijskim pasušem. Zadetek v polno! Pol njene družine živi v Kanadi, sestra pa na Kitajskem. Po 3 urah intervjuja sem se morala kar na silo posloviti, mogoče tudi zato, da bi mi ne bilo treba narediti transkripcije treh ur pogovora. Kolegi antropologi vedo, o čem govorim.

Torej moj testni izlet v Rigo je povečini uspel. Sedaj lahko v miru razmislim, kam me bo vodila moja raziskava in kaj točno želim izvedeti. Do januarja si moram nabrati kar največ kontaktov, sicer pa je Latvija tako rekoč osvojena!

moja najljubša pekarna

zelena Riga

 v spomin na 95 let samostojnosti (pozabite na Sovjete, prosim)

Lepo vas pozdravlja malce litvanska, malce latvijska, 100% baltska in hkrati slovenska ter absolutno antropološka in vedno vaša,

Ajda

Slovenščina

Oh, ti moja draga materinščina, prekrasna si! Vsakič, ko slišim slovenščino po dolgem potovanju ali odstotnosti od doma, me prevzame res neverjeten občutek sreče, saj lahko zopet  uživam v vseh sičnikih in šumnikih, dvojini, dovršnih in nedovršnih glagolih ter popolnoma bizarnem lokalnem narečju/slengu.

Mesec dni nazaj sem sklenila deliti svoj ljubi jezik z ostalim svetom. Pridružila sem se iniciativi Multilingual Lithuania, ki organizira tečaje jezikov na osnovi prostovoljstva - vsak tuji študent se lahko prijavi in brezplačno poučuje svoj materni jezik. Jaz nisem dolgo oklevala in tako sem kmalu dobila svojo skupinico šestih nadebudnih učencev - dve Poljakinji, tri Litvance in eno Italijanko (mojo kolegico Giulio). Lahko rečem, da je moja skupina fantastična! So pridni učenci, lepo izgovarjajo besede (nekaj težav še imajo z ozkim e, ampak saj bo) in redno hodijo na moje ure.

Na začetku me je bilo strah, kako bom tujcem približala tako kompleksen jezik, kot je slovenščina. In v resnici skriva naš jezik nekaj pasti. Tudi ko želim razložiti preproste stvari, kot je naročanje pijače v kavarni, se že nekje znajde tožilnik in voila - že imamo lekcijo o uporabi tožilnika. Kljub vsemu pa me je snovanje tečaja popolnoma prevzelo. Z največjim užitkom brskam po vseh možnih spletnih učbenikih slovenščine, sestavljam lekcije in vaje ter po youtubu iščem zanimive videe, ki predstavljajo Slovenijo.

Zaenkrat se mi zdi, da mi gre odlično. :) Začeli smo preprosto, z res osnovnimi stavki, in počasi nadgrajevali znanje z vedno bolj kompleksnimi konstrukcijami. Ure so potekale nekako takole:

1. ura:
- kratka predstavitev Slovenije (zemljevid, pokrajinske značilnosti, zanimivosti)
- na kratko o jeziku
- abeceda
- o izgovorjavi samoglasnikov
- kratka naloga za izgovorjavo
- osnove (pozdravi, hvala, prosim, oprostite, itd.)

2. ura:
- pozdravi
- kratki dialogi
- Kako si?
- glagol biti
- predstaviti se
- Iz kje si?
- rodilnik ednine
- določanje spola
- narodnosti

3. ura:
- vaja 'Predstavim se'
- glagol govoriti
- Katere jezike govoriš? + celotna predstavitev samega sebe
- negativni glagol biti
- poklici
- nazivi (gospod, gospa... itd.)
- preprosto o kazalnih zaimkih
- nekaj novih besed

Za četrto uro pripravljam pogovor v kavarni, naročanje, nakupovanje v trgovini in števlike. Vsako uro poskušam popestriti tudi z video posnetki in tako smo prvikrat gledali predstavitve Slovenije, drugikrat smo poslušali Michaela Manskeja "Kako postati Slovenec?", zadnjič pa smo uživali v Bojanu in slovenski glasbi (Kreslin, Siddharta, N'Toko).

Vsakič znova se veselim prihajajoče ure in napredka svojih pridnih študentov. Upam, da jih pot nekoč zanese v Slovenijo, kjer bodo lahko uporabili svoje znanje! :)

Lepo vas pozdravlja poučevalska, slovnična, malce patriotska in vedno vaša,

Ajda