Ko sem danes prebrala tale res hecen prispevek, sem malce začela premišljevati o pripadnosti.
Sicer sem in vedno bom antropologinja - to je ena tistih večnih identifikacij, ki sem si jo prigarala tekom let in jo septembra lani okronala z diplomo. Vsi moji tukajšnji sošolci vedo, da je Ajda antropologinja, ker tisti res pravi antropolog preprosto ne more mimo nonšalantnega posploševanja o drugih kulturah in je vedno glasen, ko je govora o nacionalizmih, zaostalosti in še čem drugem.
Ko sem še bila del ustanove, imenovane Filozofska fakulteta, so se take in drugačne opazke lepile na nas, večina pa jih je letela na račun slabih obetov za zaposlitev. In seveda obče znanega 'hipurstva' študentov s Filofaksa. Mi etnologi/antropologi smo na srečo uživali svoj mir na Zavetiški in se nekako distancirali od drugih 'filozofov'. Po mojem mnenju smo skupaj z arheologi tvorili prav prijetno mini zavetiškarsko družinico. Nikoli ne bom pozabila sušenja premočenih nogavic na radiatorju pred predavalnico, ko nas je ujel dež!
Sedaj pa imam že eno leto novo nalepko - MIREES. Ta zloglasna beseda budi strah vseh prebivalcev Forlija. To so tisti glasni tuji študentje, ki ne razumejo niti besedice italijansko in so na sploh čudaki, ker jih zanima neka odročna regija po imenu Vzhodna Evropa. Med študenti smo nadalje znani kot 'Balkanci', čeprav se nas 2/3 ukvarja z Rusijo, Baltikom ali Srednjo Evropo.
Poleg častnega mesta, ki ga zavzemamo študentje programa MIREES, se v Forliju najdejo še pripadniki drugih ras. Nekje zelo daleč so inženirji, ki so znani po večinsko moški zasedbi na programu, norem žuranju in brezskrbni prihodnosti (službe in to). Potem imamo stanovske kolege iz SID-a, naše matične fakultete za politične vede, ki niso znani prav po ničemer in so kot vanilijev sladoled ali pa Renault Clio. Neka nezanimiva sredina, ki bo po končani študijski poti zapolnila administratorska mesta mestnih uprav, par izjemnih posameznikov, ki vse noči preštudira, pa bo na koncu le zajadralo v politiko in kasneje polnilo prve strani italijanskih časopisov. Na koncu imamo razvpite prevajalce iz SSLMIT, ki so, bolj kot po čemer koli drugem, znani po neprestanem pritoževanju glede količine snovi, ki jo morajo predelati, in da so na najtežjem faksu v celi Italiji in da ti kot navaden smrtnik sploh nimaš pojma, kaj pomeni študirati jezik.
Naše študentsko življenje je kar pestro in take in drugačne govorice, predsodki in stereotipi niso prav nič drugačni kot ti v Sloveniji.
Lepo vas pozdravlja preveč stereotipna, malce antropološka, malce vzhodnoevropska, ampak vedno vaša,
Ajda
Ni komentarjev:
Objavite komentar