Stanovanje je super simpatično, moja soba prijetna. Žal, kot je razvidno, moje domovanje ne premore interneta. Zato ga malce kradem sosedu in pri tem tipkam z okenske police naše kuhinje. V sili še hudič....
Cimri sta super. Ena je albanska Italijanka Erinda, ki odlično govori angleško, druga pa Mongolka Iris, ki pretežno ne govori angleško. Tretja cimra Mihaela je pobegnila domov in se ne bo vrnila. Ah, ti devetnajstletniki. ;)
V dveh dneh s starši sem malce raziskala Forli, ustavili pa smo se tudi v čudovitem San Marinu, ki je mimogrede glavno mesto Republike San Marino, če niste vedeli. Lokacijo resnično prioročam vsem navzočim, ker se mestece odlikuje po prijetni arhitekturi in obvladljivosti v navigacijskem smislu.
Prva predavanja so tudi že za mano. Tehnično gledano so super, razen tega, da so nas na prvi uri zasuli z delom in da vse podatke dobimo preko interneta. Ki ga nimam. Oz. še to. Za dostop moraš biti vpisan na faks. Kar nisem. Ker moram še plačati šolnino in mi na UniCredit banki nočejo odpreti računa, ker nimam italijanskega telefona. Niti prebivališča ne morem prijaviti, ker nimam zdravstvenega zavarovanja, ker uradno še nisem študentka, ker nisem vpisana...... Menim, da vam je jasno, kam pes taco moli. Tragikomična situacija pridobivanja vseh listin in dokumentov je nadvse mučna. Ampak počasi se daleč pride in to je že moj drugi frazem danes, s čimer sem z enim dodatnim pregovorom izkoristila dnevno kvoto stalnih besednih zvez.
Mudi se mi h kosilu. Jutri ali ko dejansko dobim internet v sobo, napišem še kaj več.
Moja soba pred prenovo!
Vedno vaša,
Ajda
Ni komentarjev:
Objavite komentar