Vceraj sem se enkrat spoznala, kako neverjetno cudovito druzino imam.
Zacelo se je ze septembra, ko smo skupaj urejali dokumente in vse potrebno za mojo selitev v Italijo. Ampak to je bil samo zacetek in pomoc starsev se se ni izkazala za absolutno nujno.
Potem je prisel 1. oktober in vsi clani gospodinjstva smo se napakirali v avto in odpeljali v Forli. To je bil ze neverjeten bonus, ker sem lahko s sabo pripeljala ogromno stvari od doma, hkrati pa smo sli se v Ikeo po mini dodatke za prijetno sobo. Nadalje mi je musketirska trojica v zasedbi matere, oceta in sestre ocistila sobo, preden sem se zares vselila vanjo. Kupila mi je hrano za uspesen zacetek samostojnega zivljenja (mleko, jajca, kis, olje, pac kljucne stvari). Odsli smo na mini potepanje po Italiji.
Cudovito.
Nato je pomoc zacela prihajati iz Slovenije. Brez starsev bi bila cisto zgubljena tukaj. Simultano urejanje papirjev v Italiji in Sloveniji bi me absolutno pripeljalo do zivcnega zloma. Tako pa sem brez trajnih mentalnih posledic dobila iz Slovenije diploma supplement, ki je kljucen dokument za moj dokoncni vpis na faks.
Tri dni nazaj sem po posti prejela pozabljeno prevleko za povster, kup nujno potrebnih zebljickov in doma susene gobice za v rizoto.
Vceraj pa je v Forli prispel najlepsi in najboljsi paket pomoci iz domovine. Ne samo da me je obiskala ena najboljsih in najstarejsih prijateljic, s sabo je pripeljala zimska oblacila, domaco hrano, sveze peceno potico, kalorifer in druge mini nujnosti, ki so mi jih pripravili domaci.
Moja hvaleznost je neizmerna in komaj cakam, da se jim nekako oddolzim. Ceprav vem, da se jim lahko oddolzim zgolj z iskreno ljubeznijo. Vseeno pa kaksno dobro kosilo in dobrote iz Italije pridejo prav. ;)
Neverjetno srecna in vedno vasa,
Ajda
Ni komentarjev:
Objavite komentar