Levje mesto

Ta vikend smo se potepale po prestolnici zahodne Ukrajine - Lvivu. V Lviv smo se (tri dekleta) podale na obisk k Romanu, tako da je bilo prvenstvenega namena druženje in šele sekundarnega ogled mesta.
In vendar levje mesto, poimenovano po sinu ustanovitelja, kralja Daniela Galicijskega, nikakor ne razočara. Lviv je zagotovo eno arhitekturno lepših mest celotne Evrope, saj je posejano z biseri avstro-ogrske urbane gradnje, z detajli iz secesije, baroka in ostalih carskih umetnostnih obdobij. Priznati je treba, da so leta sovjetske nadvlade in post-sovjetskega oligarhičnega kaosa pustila sledove na kvaliteti urbane infrastrukture, vendar se je kljub temu prijetno sprehajati po pisanih ulicah mesta.

 

 trg Rynok

 kip Adamu Mickiewiczu

 

ulice Lviva

 

 ena taka arhitekturna

Za začetek smo si privoščili prvo jutranjo kavo in klasičen lvivski syrnyk (skutna torta), da smo dekleta pregnale utrujenost po 13h urah vožnje iz Kaunasa do Lviva. Na hitro o avtobusu: jaz osebno sem večino poti srečno prespala, medtem ko sta sopotnici imeli težave z nekultiviranimi pijanci z vetrovi. Na meji so ustavili Italijanki, meni so pustili spati naprej na avtobusu in mi v potni list zgolj pritisnili štampiljko.

Torej kava in torta za zajtrk in kljub temu da smo obedovali v dragi kavarni sredi mesta, nismo plačali več kot 47 griven po osebi (4,2€ cca.). Po okrepčilu smo se pod izkušenim volanom vodiča Romana podali na ogled mesta iz avtomobila in končali na ogromnem poljskem pokopališču, ki se lahko kosa s pariškim Pere-Lachaise. Vstopnini smo se izognili iz izgovorom, da gremo moliti na grob nekega našega prastrica in kmalu smo raziskovali res nenavadne nagrobike in spomenike umrlim. Moj najljubši je propeler.

 propeler

 sovjetski gimnastičar

Popoldne smo nadaljevali z raziskovanjem mesta in njegovih sto cerkva. Lviv je center tipične zahodno ukrajinske vere, ki se iz angleščine prevede kot grško-katoliška, mi pa jo poznamo tudi pod imenom uniatska cerkev. Gre za zanimivo mešanico pravoslavja in katolištva, z vzhodnim obredjem in zahodno cerkveno hierarhijo (spadajo pod Vatikan). Brez dvoma bi lahko cel vikend posvetili samo ogledom različnih cerkva, vendar Lviv ponuja mnogo več. Med drugim palačo Polocki in pa Festival kave, ki se je ravno v času našega obiska odvijal na enem izmed trgov. V resnici so se bolj kot kava prodajale razne mini tortice za h kavi. Oh ja. :)

 palača Polocki

 mini kip svobode na strehi

 glavni trg z operno hišo

ena izmed lvivskih cerkva

Lvivska izkušnja pač ne bi bila popolna brez odlične hrane. Osebno sem večna privrženka vzhodno-evropske kuhinje, ki se mi zdi čisto po krivici zapostavljena v sodobnih kuharskih trendih. V Lvivu sem namreč jedla same slastne stvari - tipične krompirjeve polpetke deruny z obvezno porcijo kisle smetane, najboljšo kremno gobovo juho na svetu in pa klasični kvas (fermentirana pijača iz kvasa in z malce alkohola). Za celotno kosilo sem plačala ---- 4,9€. Ljubim Ukrajino!

na levi deruny s smetano, zgoraj kvas in desno kremna gobova juha

Kar se hostla tiče smo dobili samo veliko obljub in malo dejanskih ugodnosti. Dobro, priznam, za 21€ na noč za troposteljno sobo (7€ na osebo) se res ne bi smela preveč pritoževati, vendar lastnikov prav nič ne stane pomesti po tleh, kajne? Poleg tega bi Hotel Sun vsaj za en dan potreboval hišnika ali pa vsaj nekoga, ki ima osnovno znanje hišnih popravil. Luknje v steni in slabo pritrjena kad pač nista ravno najbolj dobrodošli stvari, ki jih gost lahko doživi. Za piko na i smo imele to nesrečo, da je bil precej mrzel septembrski dan in ponoči je soba postala prava ledenica. Odlično za moj sveže pridobljeni prehlad!

Pa vendar to ni kalilo dobrega vzdušja. Drugi dan smo se podali do razstave na prostem, kjer se bohoti lepa zbirka originalnih hiš iz Karpatov z nekaj rekonstrukcijami. Dodatno je izlet popestril nedeljski sejem s kulinaričnimi dobrotami, razstavo tradicionalnih oblačil, skupino Kozakov in dekliškim pevskim zborom. Museum of Folk Architecture - priporočam! Vstopnica - 7 griven (0,7€).

 karpatska hiša

 lesena cerkev

dekliški pevski zborček

Za konec še zadnji veliki sprehod po mestu z ogledom muzeja ukrajinskih pysank (pirhov), za katere moram priznati, da prekašajo naše pisanice. Slovenija do Tokija, ampak ukrajinski primerki so neverjetno polni detajlov in umetelnih poslikav. Vredno ogleda!

In še češnja na vrhu smetane - roko v žep gospodu Mazohu, kjer se skrivajo... khm... poredne stvari. Vse za turiste. :P

(na kratko o Mazohu)

 pysanky

Mr Mazoh

Kratko, ampak sladko. Lviv je poln presenečenj in če k temu dodaš dobre prijatelje, potem je lep vikend neizogiben. Če te seveda ne razjezijo na poljsko-ukrajinski meji, ampak to je že druga zgodba.

Lepo vas pozdravlja ukrajinofilska, popotniška, malce prehlajena, ampak vedno vaša,

Ajda