Zadnje dni močno razmišljam o liminalni fazi oz. o stanju prehoda, kot ga poznamo v antropologiji. Gre za obdobje v človekovem življenju, ki je namenjeno spremembi, preobrazbi in nadgradnji, čemur kasneje sledi družbena rehabilitacija (ponovna vključitev v družbo).
Trenutno imam občutek, da se sama nahajam v točno taki liminalni fazi. Po enem mesecu sem se zopet vrnila v Rigo in vse je drugače. Zdi se, kot da sem pustila svoje staro življenje nekje v marcu, da sem začela svojo drugo riško pustolovščino ravno zato, da se preobrazim.
Naj razložim. Trije meseci v Rigi so bili težavni. 40-urni delavnik za računalnikom, skromna gručica prijateljev, razpadlo stanovanje in dolge temne noči Baltika. Zagotovo nekaj, kar terja od človeka svoj dolg. Na srečo sem se aprila vrnila na duševno in duhovno zdravljenje v Slovenijo, kar je pravzaprav začelo celotno preobrazbo.
Sedaj v Rigi živim na kavču v svojem novem stanovanju in čakam, da se dekle izseli iz moje sobe. In mene preveva neskončen občutek, da je nekaj krasnega za vogalom. Kot da Riga tokrat skriva pred mano neko še neznano presenečenje.
Mesto je zeleno in cvetoče. Zagotovo ne Riga, ki sem jo vajena. Po ulicah se tre turistov, kar daje mestu življenjsko energijo. Živim v lepem delu mesta, v lepem stanovanju. Prva cimra, ki sem jo spoznala, je čudovita, včeraj sva šli na sprehod do Mežaparka, danes pa greva na balet.
Poleg tega sem danes tekla po še neodkritih delih Rige. Pot me je vodila ob mestnem kanalu mimo cvetočih dreves in bruhajočih fontan do bolj zahodnega dela mesta, ki je posejan s čudovitimi primerki secesijskih hiš. Kakšno srečo imam, da je ta del moj novi dom!
Tako sem torej v nekem prehodnem stanju, ki terja od mene nov pogled na svet in nove izzive. Težko bi bilo ravno reči, da se bo z vselitvijo v mojo novo sobo to obdobje končalo in v resnici bi mi bilo tudi žal, če bi se. Trenutno uživam v svojem novem riškem življenju in odkrivam nove plati mesta z navdušenjem in pričakovanjem.
V torek tudi začnem s težko pričakovanim pripravništvom pri IOM, organizaciji, ki mi bo, upam, odprla vrata v svet migracijske politike in pot do bodoče službe.
Do takrat pa vas lepo pozdravlja liminalna, raziskujoča in nestrpna, ampak vedno vaša,
Ajda
Ni komentarjev:
Objavite komentar